Nazaj na domačo stran
Actualités EU

Stop Destroying Videogames: odgovor Evropske komisije in zakaj se boj nadaljuje

17 juin 2026· Posodobljeno 16 juillet 202610 ogleds
Stop Destroying Videogames: odgovor Evropske komisije in zakaj se boj nadaljuje

To je bil eden najbolj pričakovanih dogodkov za skupnost igralcev. 16. junija 2026 je Evropska komisija podala svoj uradni odgovor na evropsko državljansko pobudo (EDP) »Stop Destroying Videogames«. Razsodba: za zdaj brez nove zakonodaje. Razlaga, in zakaj to ni konec zgodbe.

Kratek pregled dejstev

Pobuda, ki je nastala po tem, ko je Ubisoft leta 2024 zaprl The Crew, je zahtevala, da morajo založniki svoje igre po prenehanju komercialne podpore ohraniti v igrljivem stanju (način brez povezave, skupnostni strežniki itd.). Pobudo je med drugim vodil Ross Scott, dosegla pa je vse zahtevane prage:

  • vložena pri Komisiji 26. januarja 2026;
  • 1.294.188 preverjenih podpisov (približno 1,3 milijona);
  • pragovi doseženi v 24 državah članicah.

Veljavna EDP zavezuje Komisijo, da odgovori, ne pa tudi, da zadevo zakonsko uredi.

Kaj je odgovorila Komisija

V svojem odgovoru z dne 16. junija 2026 (sporočilo C/2026/4110) Komisija navaja, da za zdaj ne namerava predlagati zahtevane splošne obveznosti, da se igre po prenehanju njihovega trženja ohranijo igrljive: to obveznost ocenjuje kot nesorazmerno. Osrednjo oviro v njenem razmišljanju predstavljata intelektualna lastnina in licence tretjih oseb, poleg svobode gospodarske pobude, stroškov, poslovnih skrivnosti, tveganj za kibernetsko varnost in tehnične raznolikosti iger. Poleg tega poudarja, da evropsko potrošniško pravo igralcem že zagotavlja jamstva.

Namesto zakona se Komisija zavezuje, da bo:

  • do konca leta 2026 sprožila dialog z industrijo in predstavniki potrošnikov za pripravo prostovoljnega kodeksa ravnanja o upravljanju »konca življenjske dobe« iger;
  • vprašanje konca življenjske dobe iger vključila v poročilo o izvajanju direktive (EU) 2019/770 o digitalni vsebini;
  • sodelovala z združenji in organi, da bi bolje seznanila potrošnike z obstoječimi pravicami.

Kaj je pobuda kljub temu dosegla

Napačno bi bilo zapisati, da peticija »ni bila v ničemer koristna«. Uspelo ji je tisto, kar peticije včasih znajo doseči: odpreti vrata in uveljaviti temo. Konkretno: 1,3 milijona preverjenih podpornikov, srečanje s Komisijo, javna predstavitev v Evropskem parlamentu (16. april 2026), plenarna razprava (21. maj), uradno priznanje problema konca življenjske dobe iger, njegova vključitev v spremljanje direktive 2019/770 ter trajna evropska politična in medijska podlaga. Česar ni prinesla, je zahtevani predpis.

Naša analiza: predvidljivo tveganje, pravi vzvod pa je drugje

Tveganje tega odgovora je bilo mogoče prepoznati že pred odločitvijo. Neposredna zahteva po splošni obveznosti ohranjanja je pomenila izbiro področja, na katerem je imela industrija najmočnejše argumente: intelektualno lastnino, licence tretjih oseb, svobodo gospodarske pobude, stroške. Kar zadeva »prostovoljni kodeks ravnanja«, pa zgodovina prostovoljnih zavez industrije vzbuja previdnost glede njegovega dejanskega dosega.

Nadaljevanje mora meriti pravilno: manj gre za ustvarjanje novih pravic kot za uveljavljanje že obstoječih, dokazovanje zlorab in vplivanje na besedila, ki so v pripravi:

  • Direktiva (EU) 2019/770 (o digitalni vsebini) in pravo o nedovoljenih pogodbenih pogojih že zdaj omogočata izpodbijanje praks, kot sta diskrecijska odpoved pogodbe ali enostranska sprememba brez jamstev.
  • RGPD in DSA vsak na svojem dejanskem področju uporabe (obdelava osebnih podatkov pri prvem, posredniške storitve pri drugem) nalagata zahteve po preglednosti in poštenosti, ki jih je mogoče uveljavljati proti nekaterim praksam v sektorju.
  • Prihodnji Digital Fairness Act (predlog, napovedan za konec leta 2026) je usmerjen proti dark patterns, zasvojljivemu oblikovanju, pretkanim naročninam in digitalnim pogodbam. Zahtevamo, da vključi tudi vprašanja, značilna za licence za igre: informacije pred nakupom, neugodne spremembe, trajanje dostopa, prenehanje storitve in pravna sredstva. Ta vključitev, tako kot vključitev preprodaje ali ohranjanja, ostaja zahteva, ki jo je treba še uveljaviti, ne pa že sprejeta vsebina projekta, zato je treba vplivati zdaj, ko se to besedilo pripravlja.
Peticija je odprla vrata in uveljavila temo. Vprašanje je zdaj, kako to pozornost pretvoriti v pravne zadeve, natančne zahteve in trajno razmerje moči. Prav zdaj se odloča o jutrišnjem zakonu.

Viri: Evropska komisija, odgovor na EDP (16. junij 2026) · Uradni povzetek pobude.

Uradni viri

Ocenite ta članek

4.5/5 · 4 glas

Komentarji (0)

Bodite prvi, ki komentira ta članek.

Pustite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Komentarji so moderirani pred objavo.